POZNI ŽAREK
Založba Franc-Franc, zbirka Križpotja, 2015
Fotografije Tereza Kozinc
Skrivnost življenja torej ni le živeti, temveč in predvsem ljubiti, se zastrmeti v »delec v zarji kot plašni slavec (Solni cvet) in potoniti v »besedo dan, (ki je) izvir pod skorjo zvezd« (Besede z otroške risbe). Prav slednje polni atmosfero te zbirke, v kateri se kljub visokemu dnevu opazno večeri, občutek staranja in minljivosti pa »kakor kosa smrtno / švistne in spet izgine / orosen, spočit« (Zamah). Da se lahko spet postavijo domine, prelista in obrne koledar… (iz spremne besede Milana Vincetiča k zbirki)
Luč
Naj se mi v sanjah
nič več ne dogaja.
Naj mi roke ostanejo
objete v tvojem snu.
Tvoj davni objem smem danes
izgubiti v nežnosti samotni.
Kako so močne moje roke,
ko te nesem v svetlost lune.
Besede z otroške risbe
Beseda dan je izvir
pod skorjo zvezd,
nebo zdihljaj
drevesastega sonca.
Drevo je seme,
izgnano v ptico,
trava svetla koža
teme,
njiva jezdno kljuse
kapelj v zarji
in voda slast začetkov
in sonce jezik, vbit v kosteh,
in mama morje
ob čereh selišča,
in dete sanje
v drhtečem steblu.
Sanje pa poljubi čudežev,
veliki še,
oči, še.